IZJAVE STROKOVNJAKOV

Iz kitajske taoistične filozofije izvira veliko praks, od katerih so najbolj poznane akupunktura, herbalna medicina, feng shui in pa tai chi chuan. Vsem je skupno, da poskušajo vsaka na svoj način uravnavati moten energetski tok. Kitajska tradicionalna medicina pojmuje zdravje kot ravnovesje dveh nasprotnih polov - Yina in Yanga. Če se to ravnovesje poruši in se s tem spremeni energetski tok v meridianih, potem človek zboli. Pri akupunkturi se stanje uravnava z zabadanjem igel v ustrezne akupunkturne točke. S tem se pretok energije uravnovesi in človekovo zdravstveno stanje se popravi.

Vsakodnevni stres povzroča že kar kronično napetost v mišicah telesa, s tem pa se pretok energije lahko zelo spremeni. Tai chi chuan predstavlja eno najstarejših znanih metod, kjer s pomočjo počasnih, ritmičnih in skladnih vaj skušamo ohranjati nemoten tok QI-ja, življenjske energije. S pomočjo vaj skušamo napetost razbremeniti in tako omogočiti pravšen energetski pretok. V življenju je zelo pomembno načelo naravnega gibanja in pri tai chi chuanu se boste pod vodstvom za to nadvse usposobljenega učitelja Davorina tega nedvomno naučili. Naučili pa se ne boste le vaj tai chi chuana, pač pa vam bo Davorin skušal prikazati tudi povezavo telesa, uma in duše.

S pomočjo obvladovanja telesa boste postali bolj umirjeni in samozavestni. Posledice pravilne in vztrajne vadbe bodo vidne tudi tako, da vaše roke in noge ne bodo več hladne in se ne bodo več potile. Pomemben je tudi učinek na mišice in tetive, ki se bodo po eni strani krepile, po drugi pa sproščale, tako da bo tudi vaša drža postala drugačna, pravilnejša. Ker je tai chi chuan na videz tako enostaven, za telo neobremenjujoč, ga lahko vadijo tako otroci kot starejši, tako zdravi kot bolni.

Igor Razinger, dr. med., zdravnik tradicionalne medicine

Nekateri menijo, da je Tai Chi modni hit, ki ga je proizvedel new age. Drugi menijo, da gre za trendovsko koketiranje z religijami daljnega vzhoda, kar naj bi zapolnilo praznino, ki je nastala s krizo zahodnih religij. V resnici gre za nekaj mnogo globljega in pomembnejšega. Tai Chi Chuan sicer sega v 3. tisočletje pr.Kr., v času kitajskega cesarja Yua, večji razmah pa je dosegal šele v 8. stoletju, ko ga je utrdil taoistični duhovnik Chang San Feng, tako, da se je do danes izoblikoval v prek sto pozicijah. Ta metoda globokega dihanja ter tekočih gibov, ki ponazarjajo življenjske situacije, s katerimi se ljudje srečujemo, se je utemeljila iz filozofije Taa. Tao, utemeljen v klasičnem delu Dao Te King avtorja Lao Tsea, pred tem pa deloma tudi naukov Konfucija, je nastal kot refleks filozofije in ne religije. Vanjo je pripeljal mnogo kasneje, zato je pa Tao, ki pomeni POT, naznačil bivanjsko stvarnost tako globinsko, kot le malokateri pojem v zgodovini človeštva. Gre za delovanje in pot modreca, ki deluje z nedelovanjem. In vendar postori vse, kar je v življenju pomembno. Princip je enostaven: kdor pozna druge, je moder, kdor pozna sebe, je razsvetljen. Tao je eno in eno rodi vse ostalo. Kadar človek sreča Lepoto, ne ve, ali je umetnost Tao ali pa Tao umetnost, kajti glasba duše se sliši v vesolju. Modrost pripada molčečim, kajti tistim, ki Tao poznajo, ni treba govoriti o njem. Zato je odgovor na vprašanje, kaj je Tao, preprost: Tao je!

Osebno z učiteljem Davorinom Zalokarjem sodelujem kot učenec Karateja, ki je brat Tai Chija ali Aikida. Vsi koreninijo v Tau, oziroma njegovi modrodti. Napaka je misliti, da so ti borilni in razgibalni športi namenjeni nasilju oziroma izkazovanju fizične moči ali spretnosti. Namenjeni so spoznavanju sebe, drugih in sveta, torej modrosti in razsvetljenju. Ali če povem v Slovencem bolj razumljivem jeziku: Če želiš biti človek, boš s Taom boljši človek, če želiš biti boljši ateist, boš z njim boljši ateist, če želiš biti boljši kristjan, boš z njim boljši kristjan. Tai Chi je torej pot do poti, pot do Taa in s tem pot do samega sebe. Vse drugo je iluzija fitnesa, ki se začne in konča v potrošniški mentaliteti samoprevare.

Dr. Janez Markeš, dr. znanosti

Z veseljem sem se odzval Davorinovi prošnji, da napišem nekaj besed o Tai chi chuanu. Vem, da ga zanima predvsem moj pogled z vidika zdravnika, v sebi pa upam, da je njegovi prošnji botrovala tudi moja ljubezen do borilnih veščin, katerim se prav tako posvečam že od otroških let dalje. Tai chi chuan mi namreč v prvi vrsti predstavlja učinkovito borilno veščino, ki pa je še marsikaj več od tega. Je odličen sistem vadbe za sproščanje in koordinacijo telesa, dihanja in uma, omogoča nam bolj zdravo in polno življenje. Vtis imam, da danes precej šol Tai chi chuana poudarja predvsem zdravstveni in duhovni vidik vadbe. Borbeni vidik je bistven za dobro razumevanje Tai chi chuana in brez tega znanja ne moremo doseči vseh koristi, ki jih veščina nudi. Pri odločitvi o vadbi Tai chi chuana je pomembno, da izberemo učitelja, ki je vešč v borilnih veščinah in v enaki meri predstavlja tako duhovni in zdravstveni kot borbeni vidik vadbe.

Zahodna ali uradna medicina zelo počasi in v glavnem z veliko mero dvomov in nezaupanja sprejema znanja drugih medicin. Akupunkturi, na primer, se dopušča vstop v svet zahodne medicine predvsem pri stanjih, kjer akupunktura deluje kot spremljajoča metoda zdravljenja in pri bolezenskih stanjih , ki jih zahodna medicina ne uspe povsem učinkovito pozdraviti, kot na primer pri nekaterih degenerativnih in kroničnih obolenjih, pri raznih odvisnostih, nevrozah itd. Pri tem se omenja akupunkturne točke, včasih tudi meridiane, to pa je v glavnem tudi vse. V tradicionalni kitajski medicini velja drug pogled na človeka in bolezenska stanja. Zdravnik tradicionalne kitajske medicine bo na primer ugotovil, da je bolezen posledica energijskih zapor v določenih energijskih kanalih in bolnika zdravil z odpravo teh zapor in usmerjanjem pretoka energije. Obstaja več načinov za uravnavanje pretoka energije. Učinkovita metoda je vadba Tai chi chuana in Chi Kunga, ki je prav tako vključen v vadbo Tai chi chuana. Ob pravilni in redni vadbi bodo učinki notranje energije gotovo očitni.

V zahodni medicini nimamo pravih izrazov za energijske točke v telesu, za pretok energije in za usmerjanje tega pretoka. Drugačen pogled na človeka in bolezni, kot ga nudi zahodna medicina, bi kot zdravnik kirurg najbrž tudi sam težko sprejel. Pri rezanju tkiv ne naletimo na strukture, ki bi spominjale na energijske kanale in pretoka energije ne vidimo. Kot nekdo, ki že vrsto let trenira borilne veščine, v zadnjem času tudi Tai chi chuan in Chi Kung, pa vem, da se je brez usmerjanja energije in njenega pretoka v telesu zelo težko učinkovito boriti. Neverjetno moč, ki jo lahko sprostijo mojstri Tai chi chuana, je mogoče razložiti le s pravilnim usmerjanjem energije. Tudi na to moramo pomisliti, ko se spomnimo na množico ljudi vseh starosti, ki v jutranjih urah v azijskih parkih izvajajo gracilne in počasne gibe, kot v nekem zamaknjenem stanju duha. Zavedajmo se tudi, da je v tej populaciji prej omenjenih bolezni značilno manj, kot na zahodu.

Odločitev o vadbi Tai chi chuana je morda pomembnejša, kot si mislimo. Gre za veščino, ki koristi našemu zdravju, nam poveča samozavest in bistrino duha, izostri samopodobo, hkrati pa predstavlja učinkovit sistem samoobrambe. Za uspeh pri vadbi je potrebno troje. Dobra metoda, dober učitelj in dober učenec. Metoda je preverjena, o tem ni dvoma. Davorina poznam že vrsto let in ga cenim kot učitelja. Pomembno je samo še to, da redno, vztrajno in pravilno vadimo in se prepustimo čudovitim občutkom, ki jih veščina nudi.

Asist. David Dovšak, dr med.,maksilofacialni kirurg