ZGODOVINA kluba (ob 20 letnici kluba 2000)
Kdaj in kako smo pričeli trenirati karate v Bohinju
V Bohinju se je karate pričel razvjati v poletnih mesecih leta 1980, ko smo pričeli z aktivnimi treningi. Prva skupina navdušencev je bila maloštevilna; najprej smo trenirali le na prostem, kasneje smo se preselili v pokrite prostore Žnidarjevega doma. Prvi predsednik sekcije karate kluba je bil Bojan Turunčič in z njegovo pomočjo smo po nekaj mesecih prešli v šolske prostore Osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja, kjer treniramo še danes.
S pričetkom treniranja v šolskih prostorih se je razširila naša dejavnost med šolsko mladino in članstvo se je močno povečalo in se je sorazmerno hitro menjalo iz leta v leto. Pridno so trenirali kandidati, ki so dosegali vidne rezultate. Naj naštejem prve člane ki so začeli trenirati, in so ostali najmanj 10 let v naših vrstah: Logar Janez, Marko Rozman, Miro Sodja, Jože Arh, Branko Cenčič, Bojan Turunčič, Bine Medja, Tadej Kovačič, Branko Stare, Joža Stare, Bojan Iskra.
Imeli smo tudi močno žensko ekipo, ki nikakor ni zaostajala za moško ekipo. To so bila dekleta: Maja Arh, Tanja Erlah, Anita Hvala, Teja Pagon.
Z leti so se menjali tudi predsedniki. Bojana Turunčiča je nadomestil Franc Savšek, nato Marko Rozman in Slavko Zorko. Vsa ta leta sem poleg organizacije opravljal tudi trenerska dela, kar pa mi je bilo ves ta čas v veliko veselje.
V delu s karate klubom sem videl nove izzive in spoznaval vedno nove prijatelje v našem športu. Spoprijateljili smo se s klubi po Sloveniji in Hrvaški kot npr.: KK Črnuče, KK Sežana, KK Čakovec, KK Emona, KK Trbovlje, KK Mladost Zagreb. Sodelovali pa smo tudi s klubi iz tujine predvsem iz Italije, Francije, Nemčije in tudi Velike Britanije.
Nekaj splošnih informacij o Karate Klubu Bohinj
V našem dvajsetletnem obdobju delovanja smo sodelovali tudi na drugih področjih, saj smo bili organiztatorji raznih prireditev kot so npr.: varovanje prireditev, pustna tekmovanja na smučeh, organiziranje lastnih seminarjev na morju, kjer so z nami sodelovali tudi drugi slovenski klubi.
Prevzemali smo tudi razna dobrodelna dela, od katerih so najpomembnejša: čistilne akcije, pomagali smo pri vzdrževanju lesenih delov na osnovni šoli Dr. Janeza Mencingerja, se redno vključujemo v ekološke programe.
Kot ustanovitelj Tradicionalne karate šole Bohinj, sem počaščen, da v mojih 20- ih letih delovanja v našem klubu, nismo zabeležili niti ene težje poškodbe, ki bi se zgodila pri delu na treningu. Ravno tako mi je v zadovoljstvo dejstvo, da učenci Karate šole Bohinj dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih kot tudi na drugih področijih.
Zelo sem zadovoljen z delom mladega Mojstra Davorina Zalokarja, ki mi je bil v veliko pomoč. Seveda pa na tem mestu ne morem mimo ostalih mojstrov iz vrst Karate šole Bohinj. Med njih sodi tudi Jože Stare, ki je edini mojster, ki je vzdržal vsa ta leta in se povzpel do naziva mojstra karateja, obenem pa je tudi najdlje član kluba.
Povedati je tudi treba, da je Karate šola Bohinj na tekmovanjih po vsej Sloveniji dosega veliko vidnih rezultatov in se na tem mestu lepo zahvaljujemo vsem instruktorjem, ki so pripomogli k tem uspehom. K temu pa se ogromno prispevali tudi naši donatorji in sponzorji, ki so nam izkazali nesebično pomoč pri organizaciji tekem in pri udeležbi na tekmovanjih. Naj jih naštejem le nekaj: Papirnica Peter (g. Peter Kolman ), Diskont Market Lipa (g. Milan Kokalj ), TP Alpinum - Hotel Zlatorog ( g. Samo Gardener ), OŠ. Dr. Janeza Mencingerja ( ga. ravnateljica Marija Cvetek ), Gostišče Kristal ( g. Ludvik Dobravec ) in še mnogo drugih. Vsem skupaj in vsakemu posebej se prav lepo zahvaljujemo in upam, da mi ostali, ki so na kakršenkoli način pomagali karate šoli Bohinj ne bodo zamerili, ker niso omenjeni.
Tu na tem mestu se je potrebno še zahvaliti za pomoč pokojnemu ravnatelju g. Andreju Šiljarju in g. Dr. Mihailu Džudžarju za zdravniško pomoč pri organizaciji tekmovanj.
Na naši poti smo srečali mnoga v tujini znana in priznana imena; tu na tem mestu moram posebej omeniti g. Paolo Bolaffia iz Trsta. Z njim smo se povezovali na raznih seminarjih, ki so bili vedno zelo poučni. Zahvala potuje tudi dolgoletnemu osebnemu prijatelju, ki nam je bil vsa ta leta v karateju v vzor, g. Tonetu Ančniku iz Črnuč. Veliko dobrih nasvetov smo dobili s strani Karate zveze Slovenije od samega predsednika g. Cirila Klajnščka in pa prijateljev drugih klubov npr. g. Andreja Kodermana, ki se nam rad pridruži na treningih.
Večkrat se sprašujem to in ono v zvezi s karatejem v Bohinju, a vedno pridem do istega zaključka; če sem z mojim delom rešil samo enega člana naše družbe bolezni modernih časov, sem opravil življensko poslanstvo.
Hvala prijatelji, naših 20 let je tudi vaših 20 let.
Slavko Zorko